torek, april 28, 2009

Dva koncepta

  1. Nesposobnost preiti časovno ločnico, prekoračiti tok nadzorovanega fizičnega eksperimenta. Amater bi si že zdavnaj odrezal glavo; profesionalec skrbi, da ne bi napak pristopil do svojih knjig, da se mu kaka zapoznela vezava Don Kihota ne zruši na tilnik in mu ne priskrbi subvencioniranega invalidskega vozička. Profi namreč misli na jutri, na svoji dve predavanji iz kontaktnih improvizacij, večerni poligon z ljubimko in potovanje v Tokio, kjer bo poševnookim fotoaparatom govoril o tem, kako se naučiš svoje obrti v štiri letih - in ne v petintridesetih, kot je to v navadi na Nipponu. Koga zanima, kako izgleda profesionalni igralec, kadar vadi, sam; ali bolje - komu pade na pamet amaterski igralec v zasebnem življenju? Terjamo odgovor.
  2. Neuresničenost je posledica zavestne izbire med ženo in ljubico. Eno je, kar je počel A.P. Čehov v izdihljajih stoletja, ki se je nad smrtjo naslajalo. Drugo pa tisto, kar počne novorojeni odred ustvarjalne demokracije. Stoletje revanš ter drugačnih, bolj intimnih smrti, se je kot deviško rdeče vino noči skisalo med svojimi zatiranimi strastmi, jih ugonobilo - in vse skupaj objavilo v medijih! Mi smo otroci večopravilnosti, zaradi česar bomo odgovarjali.

Precej delni odgovor 1:


Zelo samo delni odgovor 2:


Važno je, kdo nastopa in kdo se izraža. Ali niti to ne?