
- Komedija se igra hitro, tragedija pa počasi - obe se igrata precizno in obe sta lahko obenem najvišja zvrst besedne umetnosti. Čisti stereotip, ki velja že od veka vekov, antike. Če velja? Tudi zanikati ga ne moreš.
- Ko na odru govoriš, kako in kaj čutiš zdaj - lahko plavaš po oblakih in lažeš, če je potrebno ali če se ti zdi nujno. Važno je, da se TI tako odločiš in da do nekaterih stvari ne pride kar po naključju. Naključje v smislu domiselnosti - okej. Naključje v smislu prazne glave in iskanja besed za porabo časa - ne dođe u obzir.
- Amaterji kot ljubitelji pomenijo nenadomestljivo veliko za teater. Za amaterska gledališča je dobro plačevati vstopnice, čeprav bi jih drugače kot študentje igre lahko imeli zastonj, saj si sami krijejo stroške dela in tudi pri umetnosti obstaja neka neobhodna ekonomija. Državo pa lahko malo izkoristimo, saj navsezadnje prekomerno škrtari, ko pridemo do vprašanja proračuna umetniških akademij - ne le naše, tudi glasbene in likovne.
- Komedijske improvizacije oz. kaj se mora pri njih vprašati režiser:
- Kaj so karakterji po temperamentu?
- Kam se lahko razvijajo? Katere druge osebe lahko vstopijo?
- Kaj se lahko zgodi?
- Humorne scene na odru se lahko izjemno razvijejo, če imajo apriorno podan tekst, ki je nezahteven, dvogovoren oz. dialoški, in dolg kvečjemu nekaj replik. Apriorni tekst je za komiko lahko zelo velik faktor ustvarjalnosti.
Saj bom še kaj napisal naslednji teden, ko, upam da, ozdravim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar