Ko bo svet postal somestje, bomo že osvojili Marsove kamenčke in drgnili zemeljski prah z luninega površja. Futurama in Odiseja 2001 bosta nostalgična kulta generacij. Ceste v magnetnem polju bodo uporabljali le berači, bogati si bodo poneumili razdaljo v pomični torzo misli, v trepet ekoloških valov novoodkrite energije. Našli bodo fosile družinskih albumov z ducati slik, ki vzbujajo hrepenenje, oddaljenost in spodbujajo prizadevno trošenje skromnih družinskih plač. Podredimo si mamona, tako da ga kupimo in se po plutokratsko zapeljemo na sibirska mokrišča vrtati za nafto naravnost skozi roževinaste ustnice divjih rac.
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Jutri. Pogledal sem verjetno najbolj tresavično nogometno tekmo v svojem življenju, to bo ostala vsaj do jutri ali konca katerega od naslednjih velikih nogometnih dvobojev. Malo veselje, veliko veselje, veselje zaradi osebno najbolj neuporabne stvari - športnega izida? Ampak. To je bila prva tekma, ki sem si jo po več kot dveh letih ogledal v celoti, ne le v premoru med otresanjem pištolice in mešanjem energetskih zvarkov za možgane. Gledal sem svojo najljubšo nogometno nacijo, ki je to postala že zdavnaj zaradi preproste odločitve in ne kvalitete ali resnih možnosti.
In to, kako jim je začel na glavo ob polčasu kapljati dež, s katerim so na bojni nogi že dolgo, ker so nizki v rasti in talni v igri, to je bilo sporočilo od zgoraj, da je treba situacijo nujno zaokreniti in pljuniti sovražni sreči globoko v iznakaženi ksiht. Čustvo. Ko so zaostajali za dva gola, se niso premaknili nikamor, čeprav so gazili matematično zagovedno zmes blata in travnate preproge do onemoglosti in strpali vse svoje želje, žejo in navdih v noge. Ko je kazalo, da jih bo pokopala še poškodba zadnjega branilca (viva Galatasaray!) in nemočni obraz utrujenosti, nejevere in predaje, so neopazno zadeli gol. Hvalabogu ne svojega, česar se v tej čofotajoči simfoniji kratkih podaj niti ne bi mogli tako zelo sramovati. Malo zatem je voda udarila naokoli in jim omogočila - skozi premočene, neuklonljive prste kiklopa v nasprotnih vratih - udariti v drugo in sprožiti obenem končno in nedovršeno ekstazo o zagonu tako preprostega stroja kot so človeške noge. Čustvo. Na koncu so obrnili sliko, kot bi kakim Rubensovim mišičnjakom prepičili srdite mišične blazine z lahkoto mušjega leta. V tektonskem premiku pa je bil še vedno noir deževni oblak žezlo dogajanja. V poslednjezadnji časovni vrzeli tekme je veliki čokati samec med njihovimi vrati v izbruhu notranje sperme butnil sovražnega kolosa v prsi, užaljen slekel dres, pokazal, koliko ga je v hlačah, v mrkem moškem ponosu, ki bi skoraj preplačal užitke poprejšnje za vnovično mrtvilo... Razen te kazni je katastrofa zaprla zobe, žilavi borec s sredine igrišča je prevzel vlogo kapetana in čuvarja vsega dobrega, še malo, še hip, pa so tuleči psoglavci onkraj zadrgnili čeljusti in v grenkem ognju prekaljeni smeh se je lahko odžarčil skozi usta, poljube in ostala nemoška čustva.
Cosi e la verita.
Talking about japonsko pohištvo dandanes!
4 komentarji:
Ampak, dragi moj, aksel se vseeno piše z e-jem, čeravno se ti mogoče zdi, da se e-ja v izgovoru ne sliši. :) Skok je bil namreč imenovan po norveškem umetnostnem drsalcu Axelu Paulsenu (po moje prvi e ni polglasnik, čeprav SPS tako hoče), mogoče pa ti pride prej na misel norveški skakalec Aksel Lund Svindal. Sem pa vesela, da se (s terminološkega vidika) spoznaš na šport. ;)
AN
No, ne skakalec, pač pa alpski smučar, Svindal namreč.
U, hvala. Nisem bil čisto prepričan, kako se napiše, pa si nisem vzel časa za preverjanje. Drugače pa, hvala zelo fejst lepa, tudi jaz spremljam športne reči, kadar pač utegnem, da da...
Da se pa v praktičnem in ne terminološkem vidiku bolje spoznam na šport od tebe, to je pa tako jasno :).
No, ja, mislila sem, da je lepo, da se s terminološkega vidika spoznaš na umetnostno drsanje. Na šport na splošno se gospod Mišičnjak tako ali tako bolje spozna, ja. :)
Objavite komentar