Bombardino in kanoni, vse po redni strugi prijateljskega matadorja, kakor so potekali tile pogovori EvroGlobus konference v Ljubljani, bi se pa s prav žarko mesarico podregnil ob skandinavske genske sefe in njihove agresivno platinaste bejburke. Hipiji so odpeli svoje, jaz pa se še vedno počutim neumno, ko mi kaka umetniška direktorica predava o svojem intenzivnem branju Junga, kaka predana pisateljica v splošnem pleteniči o tem, da v svetu nekaj iztirjeno ne štima, vmes se goli in bosi potikamo nevedne zbrisane tablice inu fižolčki. Brez časa za pripenjanje odličij, brez prepotrebnega stranskega urnika za obšolske aktivnosti v veliki maneži, ki se ji reče - salto vivante. In to je mišljeno tako realistično, da smo že kar naturalistično v posmeh, tudi sam sebi v zdaljšani vikinški rus se hihočem.
Kolonizacija Marsa? Kje pa, prav tukaj se lahko dobimo in v rundah po trinajst izsušenih nagcev na tehtnici menjujemo tunike, v katerih so nameščene slušalke za poslušanje 27 evropskih himn. Na koncu si v ostroge srednjega ušesa nastavimo še Beethovna, da bodo polifonični prodniki Sardinije odpeli vseh pet sklopov svete maše in da bodo v Domu skale pršice še vedno skakljale po častitljivih tekačih in zrle v bele štunfe fetus molilcev.
Prešaltajte na vizijo narodov - na skupno dušo Evrope! in izobesite bele zastavice, po možnosti budistične molilne, nihče ne bo opazil, čez najvišja okna, da smo mi pripravljeni pojesti vse in se z vsakomer čebljaje potrepljati po ključnici. Gospa, prečudovita je vaša jugularna kotanja, a kaj, ko se lahko vanjo z nekultiviranimi zobmi le kak kljunaš zadere, človek pak ne!!
Vse je aktualno. In na a. Nadarhaično in z aspotrofom pokrajšano. Ena sama slast, ugrizniti v modificiran granatovec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar