Eurosong (oprosti, dragi moj Trubar, slovensko ne umem) sem spremljal skoraj v celoti, da bi si razbremenil možgane od čudaško nastrojenega dne. A se vedno vse zasuče tako, da začnem poglobljeno spremljati odrske nastope in si pritajeno misliti svoje. Gledal sem seveda v družbi samih punc iz doma, ki so skupaj z mano "prebedele" vikend, pa sem se včasih sam zase smejal različnosti okusov, če se kaj takega pri tovrstnem tekmovanju sploh sme izustiti.
No...Srbi so imeli speven komad in zanimivo frontgirl, Ukrajinci čisto usekano "opa-cupa" tehnijado, domačini Finci MTV verzijo svoje pop-metal travme, Madžari lahkoten blues, Moldavija presenetljivo neomajno vokalistko, pa... Kaj drugega ni vredno omembe.
Slovenka je poskusila, ampak malo preveč sramežljivo, čeravno ji kvalitete glasu (ne pesmi) ne morem oporekati. Ja, šolan glas, ja. Pa kaj? Premalo, tudi če vzamem to tekmovanje kot nekaj, kjer se ob vsej politični definiranosti sploh da in je vredno zmagati.
Danes dopoldne sem preveril, kako napreduje mladi sodobni ples v Sloveniji. V prulskem PTL-ju se je zvrstilo nekaj manj kot dvajset solističnih, duetnih in trio gibalnih točk, v katerih je bilo videti enega samega fanta, pa še tega sem poznal (!?). Nekaj pootročene predvidljivosti, tu in tam zanimive odrske pojavnosti, (katerikrat že?) tehnika, ki se očitno nima namena podvreči temi, smislu, rdeči klobki izraza. Z ene tremi točkami sem bil sicer izjemno zadovoljen, malo pa me je vendarle strah, da samo kot izrazit neplesalec. Sicer pa sem tudi sam promilno raziskano gledano pretendent.
In potem nekaj krogov po stadionu, nekaj uteži, nekaj dolgčasa, kosilo - zdaj pa k resnično pomembnim stvarem.
- kako stopiti skozi vrata v prostor, kjer veš, kdo te za pregrado čaka, pa moraš vmes pozabiti, kdo je tam, in biti v prostoru človeka prvikrat prvič?
- kako izvedeti za svojo besedo šele takrat, ko se plazi izza dlesni do ustničnih kapilar?
- kako se ne pustiti preračunati logiki umišljene, ne vsiljene hitrosti, ki je ni moč obvoziti? Kako ustaviti konje, če nimaš prav nobenega nadzora nad njimi?
- kako se delati, da je tvoja fizikalna spretnost z danostmi vred OK, če je podpovprečna?
- kako se lotiti narejene odrske situacije, postavljene hoje, premišljene navezave stika? Kako se lotiti znova - vprašanje, ki bo ostalo večno prisotno.
Lahko bi še nabijal s takimi brezveznimi, presplošnimi izusti, vendar je danes nedelja, dan, ki ga je treba zjebati, umetno popraviti njegovo ležerno ritmiko ter vzpostaviti taksonomijo uma in giba, vse naenkrat, vse danes. Danes postavljam svojo koreografijo za najpomembnejši plesni izpit doslej, berem o filozofiji umetnosti, psihologiji agresivnosti, paranormalnem zapletu in budnosti, vse brez misli, da sem kaj že naredil samo z orisom dogajanja.
1 komentar:
eurosong ( a sploh imamo prevod? evro pesem se meni sliši naravnost idiotsko )
= Vizija povprečne popglasbe stare celine
popačena slika evrope v kateri živimo
se strinjam a samo delno
zame je eurosong nekakšna poglobljena psihoanaliza evrope (oziroma posameznih narodov ) če pogledaš se to odlično pokaže že v sami strukturi zastopanih
veliko večino le teh sestavljajo države ki so bile nekoč stacionirane za železno zaveso – države ki v obdobju postkomunizmu še iščejo svojo indetiteto
ter se poskušajo prek ( eurointegracije = evropska unija ) in tudi eurosonga približati ‘’stari evropi‘’ ki se ji dejansko ne ljubi več
in tukaj ni več nikakršnih utvar – anglija nemčija francija so na eurosongu samo zato ker tam morajo biti ne zato ker bi to dejansko hotele
‘’stari europi’’ se ne ljubi več
ne da se ji več biti del cirkusa
ne ljubi se ji biti del eurointegracije ki jo vse bolj duši
kjer se počuti izgubljeno takorekoč brez indentitete
‘’ stara evropa ‘’ se vrača v nacionalizem ( zmaga sarkozya – poraz blaira ) obrače se v desno – saj je le tam francoz francoz in anglež anglež ( neevropejec )
evropska skupnost kot celota propada in eurosong na to opozarja kot bleščeč neonski napis
evropsko unijo ki je nastala na pogorišču nicizma je omogočal strah pred totalitarizmom (nacizem komunizem) danes pa te bojazni ni več
ne zato ker je ne bi bilo ampak zato ker je skupna-vseobsežena
ironično pa je da evropo razdružuje ravno zbliževanje
zdaj pa k praksi zakaj je zmagala srbija :
srbija je zmagala zato ker je bila iskreno rečeno najboljša
ljudi je prevzela energija – srpski patos
v tem pa je glavni hec ravno ta tragična iskrenost je univerzalno neiskrena in zlagana
kar se meni zdi preprosto super
še posebej ko pogledaš ukrajince na drugrm mestu
povedano drugače le komedija je prava tragedija ( lepa sela lepo gore )
slovenci pa se itak ne trudimo zmagat saj vendar sledimo de Coubertinovemu pravilu :
’’ važno je sodelovati ne zmagati ‘’
kar nas dela v tiste ‘’ ta prave ‘’ poražence
patetično
glede plesa in tvojih vprašanj pa takole:
ne moreš nikoli ne mroeš v potankst vedeti ali je to kar je … ali je več …ali je manj in ali je sploh … in če on ni kar je … kdo je kar on ni … in če je rekel kar ne bi smel reči … če ni kar bi bil … kaj bi porekel tisti ki bi bil kar pravi tisti ki ni da je … in če bi tisti ki je dasi ni nenadoma nastopil in bi rekel tistemu ki ni dasi je: '' ti ki si dasi nisi ... ''
povem pa ti tole izpit boš napravil ker si se tako zavestno odločil pa čeprav se ti tega ne zavedaš
fajn se mej
Objavite komentar