Dnevi, polni vlage

Sem res taka žrtev drugih, da mi je zares všeč ena ženska, šele ko to na meni, v moji rdečici in izrazu na obrazu opazijo tudi drugi?
Pa grem naslednji dan po tem, ko se mi prvič po nevemkoliko časa zgodi, da začutim, da mogoče nimam kamna namesto črpalke za kri (vsaj glede tovrstne ljubezni), v fotokopirnico sredi mesta in se kar naenkrat pojavi, kot duh, za mojo desno ramo in sprašuje, če si lahko skopira isti tekst, ki sem ga malo prej vložil, še zase. Pa ni bilo nobenega stika, ker je še od nevemkdaj malo zadržana na razdalji do mene (in jaz do nje), ampak dovolj je bil nevtralen pogled, pa lahko živim še en mesec od tega. Novi semester pa se tako ali tako začne že prej.

Dobro, stran s temi jamrarijami. Včeraj so na uradno spletko AGRFT končno naložili profesionalne slike vseh (z izjemami, ki se niso prišle slikat) študentov, tudi absolventov, ampak kontaktne informacije niso ne naši maili ne naše telefonske številke - za vse so preprosto kar prilepili številko Referata za študentske zadeve in njegov e-poštni naslov. Lenobe. Slike same po sebi so pač manifest retuše in domišljene osvetljave. Pa EOS-a.

Že drugič nisem stopil na oder na delavnicah, ker režiser hoče, da obdelava in izpiliva točko na ravni teksta, preden jo butneva vsem na ogled. Naj bo, kakor Bog hoče. Meni je všeč delati tudi tako, samo malo nelagodno se počutim zaradi ostalih, ki delajo na odru...

Važno je, da sem se po tistem prezebajočem snemanju včeraj uspel vsaj toliko zbrati, da sem na polovici prebranega komada na Prešernovem trgu ugotovil, da dejansko nastopam in da se miselno še nisem naselil v prostor, kjer trenutno stojim. Grozen občutek! Ampak na nek način je bila to dolžnost do Franceta. Lepa, neposiljena, četudi ti kak profesor rine v roke knjigo in reče: "Dej, dej, ti sam dej!"

Danes so na našem faksu informativni dnevi. Čutim veliko nove moči in čutim, da se tudi nam začenja novo obdobje s temile Tremi sestrami Čehova, ki jih obdelujemo in rovarimo po njih za naslednji semester. Kakršno že bo, močno bo.

P.S.: Spodaj groba montaža in skompresirana kvaliteta, ampak vseeno - intervju filmček za Wroclaw.