Začenja se, v popadkih, novi semester. Veliko stvari mu zastavlja pot. Tudi odločenost se še ni odločila, ali bo odločena. V vsakem izmed nas je kanček zle skepse.
Kar lahko rečem zase: zdi se mi, da izgubljam pozornost in zaupanje, ker sem preveč rahlih živcev in preveč hlepim po pozornosti ljudi, ki se ravno zato branijo, da bi mi je sploh kaj namenili. Borba je vnaprej obsojena na svoj "Waterloo".
Za druge: vidim obilo novih, neznanih pogledov in kopice bogate snovi za očmi. Enigme se večajo, razdalje tudi. Mogoče je to čista pot do pometene police resnice. Če tja sploh hočemo, vsi mi skupaj. Režiser dela svojo dolgo pričakovano komorno zasedeno premiero, igralka nas še vedno sprašuje o naših rečeh, o tistih, o katerih lahko govorimo za skupnost. Osebno je postalo javno, ne da bi to še pomenilo kaj novega.
Prebirali smo Mihaila Čehova (Michaela Chekhova), starega K.S.S. (III, IV), biografijo Sare Bernhardt, Josepha Chaikina in vse na temo Open Theatre, Grotowski sourcebook nas še čaka...
In ravnokar odprti čas do junija bo posvečen času. Bolj prikladno že skoraj ne bi moglo biti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar