http://www.littlebluelight.com/lblphp/index.php
Samo za majhno medigro, tale link namreč vzame dosti časa, če ga hočeš obdelati z vseh strani.
Vikend je bil katastrofalen v smislu spanca, vsega skupaj sem bil doma (vključno s spanjem!) osem ur, tako da me je mama kar malo začudeno premotrila, ko sem ob pol osmih zjutraj že lazil proti avtu, da bi ujel vlak za Celje in rekla: "Ti, pa da boš prišel kdaj domov še za kaj več kot samo oči zatisnit..." In potem sem imel skupno dve uri meditativnega spanca, nekaj neudobnega prilagajanja avtomobilski ergonomiji, nekaj pa udobnega hrgoljenja v naročju IC kupeja, ki sem ga imel ob tako nenavadni uri zase.
Casting v Trzinu se je sprevrgel v pravo dogodivščino, v bistvu ne bi bila nič posebnega, če je ne bi jaz tako intenzivno doživljal. Kot vedno, v bistvu, ko mi gre kaj hudo hudo narobe. Pa ja, saj nisem nobena izjema v človeštvu. Torej, na avtobusu ugotovim, da sem pozabil mobilnik, s katerim bi moral ob pristanku poklicati, kam naprej. In seveda sem nadalje falil Trzin totalno in izstopil šele v Domžalah - živci delajo po svoje, kajpada. V Domžalah sem komaj dobil štop nazaj do Ljubljane, ampak sem se pa peljal z enim hudo zabavnim možakom. Južnjak, ki ima nekakšno privat detektivsko firmo, ki prodaja tudi varnostna vrata in podobno... Totalno zakajen starejši tip AUDI-ja z očitno močnim motorjem, on pa poštirkan in uštiman za sprejem najmanj pri tajskem kralju. In debata o Jankoviću, perspektivnosti njegovega šihta in tempu življenja. Zapeljal me je skoraj do vrat doma, čeprav je bil namenjen v Mercator center Šiška na drugi strani mesta. Aja, vizitko sem seveda tudi dobil. Ko sem se z busom pricijazil nazaj v Trzin, sem hodil čez pol mesta nazaj do Obrtno-industrijske cone, kjer sem opravil nek beden petminutni nastopčič za njihovo bazo podatkov, potem pa kar hitro dobil štop od ene hudo seksapilne blondinke, same v svojem Peugeotu in s strašansko težko nogo na plinu. Tudi ona me je zelo prijazno peljala skoraj do centra mesta. Ne vem, kaj je tem ljudem zadnje čase. Plus pogovarjala sva se o lepotah štopa in o zvitosti pri uporabljanju svoje zunanje podobe (blond lasje, kajpak, so načeli tematiko).
Uf, pa toliko je bilo tega. Sobotna fešta z bovlingom in skoraj celo odtenkarsko ekipo (glumci invading) se je zavlekla, ampak je bila sentimentalnosti ob menjavi igralca navkljub izjemna.
Preveč za eno uborno, od vseh strani napol crknjeno nedeljo. Res višek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar