Stvar za 60-letnico Akademije je nastala veliko prehitro. Moral bi se ji mogoče posvetiti bolj na dolgo in bolj razsrjeno nad tem, kar nas včasih omejuje, ampak tega niti nisem hotel. Vsi bi radi neko nadstandardno prireditev za tako biserno številko, ampak dvomim, da ima naša točka kaj dosti prispevati k temu. Preprosto pustiti pot, improvizirati z glavo in srcem, z vsem, povedati, kaj mislimo in da nas prostor kot fizika še najmanj omejuje. Večji problem je mazohizem nad sabo od preveč vprašanj, ki parajo nebo v ustih in možganski votlini... Res te včasih zbijejo na tla vsi ti modri premisleki, ugotavljanja o pomanjkanju domišljije - kako hočeš sploh delati in ustvarjati, ko ugotavljaš, da tvoja dela ne govorijo, da stojijo kot sama sebi v namen in opazovanje? Grozno je, ko te napade tak občutek. Ampak to bodo sodili drugi, drugi bodo vedeli, kako, kje, čemu reči dobro ali slabo.
Jutri bo moje delo prisotno v štirih točkah - filmarski oddelek je pripravil kratke zmešane video projekcije, kjer sem pomagal ustvarjati naš posmehljiv novopredelani prizor iz Gospodarja prstanov (1.del). Malo obscenega seksualiziranja, parodije kar tako in nepogrešljive vrnitve v realnost z vratarjem in njegovim odsekanim: "Kje pa je ključ, fantje?"
Druga točka bo neka glasovna improvizacija, ki jo je vkupspravil Jaka. Prostoslogovno udrihanje v treh glasovih, vokalna svoboda v petih minutah. Potem je tu še Maretova točka (naš vrli doktor režiser) in iskanje Mileta Koruna v megli in nenazadnje moja avtorska točka z debilnim naslovom: "Jaz mislim za vas". Mogoče bo uspela in bo z njo moč povedati moje in v veliki meri naše, mnenje vseh štirih ustvarjalcev. V osnovi se igramo z našim nepredvidljivim glasom, odnosom, posluhom, pozornostjo za partnerja, dolgčasom, stisko, krizami, glumatanjem - vsem v enem takem nonšalantnem in malo neprizanesljivem zamahu. Zdravica pa vendarle bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar